helper
Serbski Institut Serbski Institut Mobil
Navigation
Rubrikbild
In Umsetzung der UN-Behindertenrechtskonvention (UN-BRK) wurde in die Webseite des Sorbischen Instituts eine Vorlesefunktion für Deutsch implementiert. Leider ist eine entsprechende Technologie für die beiden sorbischen Schriftsprachen nicht verfügbar. Das Sorbische Institut ist sich dieser Problematik bewusst und sondiert zurzeit mit Partnern die Entwicklung einer entsprechenden Software. Außerdem bereiten sorbische Ausdrücke in deutschem Text der deutschen Vorlesefunktion erkennbar Schwierigkeiten. Wir bitten dafür um Verständnis, da wir nicht allein aus diesem Grund auf die sorbischen Ausdrücke verzichten möchten.

Die oben genannte Maßnahme wurde finanziert aus Steuermitteln auf der Grundlage des von den Abgeordneten des Sächsischen Landtags beschlossenen Haushalts.

MEDIJE


pśigranjański partnaŕ

Madlen Domašcyna
Tel. +49 3591 4972-54
presse@serbski-institut.de

Wokolnik


Medijowe informacije


27.-29. maja 2021: Zmakanje seśi młodych akademikarjow-sorabistow (digitalnje)

(Budyšyn, 23.2.2021) Serbski institut pśepšosujo tśeśi raz wědomnostny dorost na wuměnu. We fokusu zmakanja stojtej interdisciplinarna wuměna a mjazsobne póznawanje slěźaŕkow a slěźarjow, kenž se ze Serbami zaběraju z regionalnego abo specifiski tematiskego wiźenja abo kenž take źěło planuju.
Dla koronoweje pandemije a z tym zwisujucymi wobgranicowanjami wótmějo se zmakanje lětosa digitalnje. Jolic až powšykne wobstojnosći to dowóliju, jo pśedwiźona hybridna forma.
Tśi dny změju wobźělnice a wobźělniki góźbu, aby swóje slěźenja pśedstajali a diskutěrowali. Witane su pśinoski ze wšakich wědomnostnych pśedmjatow, z rěcywědy, kulturnych wědomnosćow a stawiznow rowno tak ako z transdisciplinarnych pśedewześow z pśirownujucych mjeńšynowych slěźenjow abo z wobłuka digital humanities. Chtož co swój slěźaŕski projekt prezentěrowaś (na pś. bachelorske, masterske, magisterske resp. doktorske źěło abo post-doc-projekt), daś zapódajo pšosym nacerjenje swójogo źěła (maksimalnje jaden bok A4) gromaźe z krotkim žywjenjoběgom (inkl. informacije wó wědomnostnem pśedmjaśe, městnosći statkowanja a tuchylnego śěžyšća źěłabnosći).
Mimo togo ma zmakanje zasej k tomu pśinosowaś, wó sebjerozměśu sorabistiskeje seśi rozmyslowaś. Comy dalej wó wuměnjenjach a perspektiwach interdisciplinarnego zgromadnego źěła diskutěrowaś. Naraźenja za diskusijne gromady su witane!
Zmakanje wótmějo se w górno- a dolnoserbskej, nimskej a engelskej rěcy.

Wótběg:
Slědujucy digitalny casowy ramik jo zaplanowany: 27.–29. maja 2021 mjazy zeg. 11:00–16:00. Za pśedstajenje projekta jo maksimalnje 30 minutow inkl. diskusije pśedwiźonych. Dokradnjejše wó wopśimjeśu a wó moderaciji jadnotliwych sekcijow wótgłosujo se pó pśizjawjenju. Organizěrowanje pśewzeju sobuźěłaśeŕki a sobuźěłaśerje Serbskego instituta gromaźe ze zajmcami seśi. Wobźělenje jo dermotne. Ewentuelne jězdne wudanki njamógu se narownaś.

Kontakt a pśizjawjenje:
Zajmce daś se pšosym pśizjawiju do 20. měrca 2021 pla:
Pśipowěźenje zmakanja seśi młodych akademikarjow-sorabistow (ako pdf-dataja)


Nowe na dolnoserbskem mjenjowem portalu: 2.500 familijowych mjenjow a 100 pśedmjenjow

(Chóśebuz, 04.02.2021)

Wótněnta móžo se na dolnoserbskem rěcnem portalu, konkretnje we wobłuku mjenjowego serwisa pód dolnoserbski.de/mjenja , pytaś za zakładnymi formami něźi 2.500 familijowych mjenjow a wěcej ako 100 pśedmjenjow. Za to su rěcywědniki chóśebuskeje wótnožki Serbskego instituta w běgu slědnego lěta wobspomnjone swójske mjenja ze wšakich žrědłow zrědowali, pśigótowali, wobstatk wudopołnili a jen z dalšnymi informacijami nabogaśili.

Mimo głowneje formy mjenja, kótaraž wužywa se tradicionelnje za muske nosarje mjenja (na pś. "Witka"), prezentěruju se forma mjenja za žeńske ("Witcyna"), forma za cełu familiju ("Witcyc"), wótwóźona posesiwna forma ("Witcyny") a w danem paźe iregularnje twórjone formy ("Witkojc"). Wušej togo nalicuju se žedne móžne nimske ekwiwalenty, casy teke znate nosaŕki abo nosarje mjenja a stawnje informacije wó tom, w kótarych słownikach a leksikonach, kótarež su se wužywali ako žrědła, su mjenja južo zapisane.

Pśedmjenja njedaju se cesto dosć jasnje klasificěrowaś a pśirědowaś. Jo samo śěžko, póstajiś mroku, wót kótarejež chapja pśikrotcona abo deminutiwna forma statkowaś ako samostatne mě. Pśikład za to jo pśedmě Měto. Wóno se móžo interpretěrowaś ako krotka forma mjenja Mjertyn, wužywa pak se teke direktnje ako pśedmě.

Wótwisujucy wót resursow wudopołnja se portal wó dalšne familijowe a wejsne/měsćańske mjenja a wó dalšne typy mjenjow. Planuju teke, portal rozšyriś wó pódaśa wó póchaźe a wóznamje mjenjow (etymologiske wujasnjenja).

Pśedewześe jo se spěchowało wót Załožby za serbski lud, kótaraž dostawa lětnje pódpěru z dankowych srědkow na zakłaźe góspodaŕskich planow, wobzamknjonych wót Zwězkowego sejma, Krajnego sejma Bramborskeje a Sakskego krajnego sejma.

Dalšne informacije wó mjenjowem portalu:
W měrcu 2020 jo se portal pód dolnoserbski.de pśedstajił z mjenjami sedlišćow serbskego sedleńskego ruma w Bramborskej, pśir. medijowu informaciju z 21.03.2020 . W drugem kšacu su se dodali mjenja dalšnych bramborskich sedlišćow zwenka serbskego sedleńskego ruma. Z tym su se wózjawili informacije wó wěcej ako 1.000 sedlišćach resp. zastojnskich jadnotkach. Něto jo se bok rozšyrił wó familijowe mjenja a pśedmjenja.


Zapust, kokot a tak dalej – Kótare nałogi a swěźenje se kak swěśe

(Budyšyn/ 18.12.2020)
Wobźělśo se na wupołnjenju napšašnikow we wokrejsu Sprjewja-Nysa

W ramiku dolnołužyskego projekta strukturneje změny "Walorizacija imaterielnego kulturnego derbstwa w nimsko-słowjańskem konteksće" analyzěruju se mjazy drugim wobstojnosći za serbske nałogi a swěźenje, kenž stoje wót lěta 2014 sem na lisćinje imaterielnego kulturnego derbstwa za cełu Nimsku. Zaměr stej how cełe strony wopśimjecej napšašowanje a dokumentacija we wokrejsu Sprjewja-Nysa. Za to trjebamy Wašu pódpěru! Rad móžośo pla projektoweje sobuźěłaśeŕki Stephanie Bierholdtec wót Serbskego instituta napšašnik abo ned wěcej wót nich skazaś, kenž pósćelu se k Wam we wuśišćanej abo digitalnej formje. Stoje teke online-napšašniki k dispoziciji. Pšosym wobrośćo se k tomu pśez e-mejl na stephanie.bierholdt@serbski-institut.de abo zazwóńśo na cysło 03577 37200. Za wupołnjenje dajo narownanje wudankow.

Dalšne informacije wó cełkownem projekśe a dalšnych źělnych projektach namakajośo pód https://www.inwertsetzung-lausitz.de/ kaž teke wó wopisowanem źělnem projekśe pód http://bit.ly/3813zz9.

Zaměr cełkownego projekta "Walorizacija imaterielnego kulturnego derbstwa w nimsko-słowjańskem konteksće" jo wědomnostna analyza serbskego imaterielnego kulturnego derbstwa Dolneje Łužyce a digitalny pśistup informacijam. Wuwiśe kulturnoturistiskich pórucenjow, mócnjejša a rozšyrjona "Łužyska muzejowa krajina" ako teke wuźěłanje konkretknych strategijow walorizacije su dalšne projektowe zaměry, kenž zwopšawdniju se gromaźe z partnarjoma, Domowniski muzej Dešno a DOMPRO Dolna Łužyca gGmbH. Pśedewześe se spěchujo pśez zagronitu za kulturu a medije zwězkowego kněžaŕstwa, pódpěrujo se pśez Bramborski ministerium za wědomnosć, slěźenje a kulturu.

Slědne wobšyrnjejše wědomnostne slěźenja wó nałogach a swěźenjach Serbow su se wótměli w 1980ych lětach. Wóni su stwórili zakład za procowanje Domowiny wó pśiwześe do lisćiny imaterielnego kulturnego derbstwa za cełu Nimsku. Aby toś to serbske imaterielne kulturne derbstwo w konteksće lokalnych akterkow a akterow muzealnych institucijow a kulturnego turizma trajnje walorizěrowali, stej trjebnej se aktualizěrowana a systematiska analyza a dokumentacija, kenž móžotej na pśedźěła nawězaś.

Pó lisćinje imaterielnego kulturnego derbstwa za cełu Nimsku lažy fokus na toś tych nałogach a swěźenjach w běgu lěta: nowolětka, woklapnica, ptaškowa swajźba, camprowanje, zapust, jatšowne jaja, walkowanje, jatšowne spiwanje, jatšowny wogeń, jatšowna wóda, jatšowne rejtowanje, chódotypalenje, majski bom, jańske rejtowanje, zabijanje kokota, łapanje kokota, rejtowanje wó kołac, štapanje wěnca, kjarmuša, pśěza, swěty Mjertyn, swěty Nikolaus, Janšojski bog, źiśetko
Medieninformation vom 18.12.2020 als PDF

Wobšyrna zběrka Serbskego kulturnego archiwa se digitalizěrujo – Zawóstajeństwo Bogumiła Šwjele – znankstwo nowšeje historije, kótarež njama swójogo rownja – buźo digitalnje pśistupne

(Budyšyn/ 20.10.2020)

Wót 1. oktobera źěła se w Serbskem instituśe w Budyšynje na tom, aby zawóstajeństwo Bogumiła Šwjele (1873–1948) digitalizěrowali a nadrobnje katalogizěrowali. Šwjela jo był faraŕ, rěcywědnik, casnikaŕ, pisaŕ pśestajaŕ a kulturny politikaŕ w Dolnej Łužycy. Projekt financěrujo Nimske slěźaŕske zjadnośeństwo (DFG) z 110.000 euro, pśez spěchowański program „Digitalizěrowanje a katalogizěrowanje” (Systemy za spśistupnjenje wědomnostneje literatury a informacijow). Projekt ma titel "Archiwowe registery a žrědła: Digitalizěrowanje a nadrobne katalogizěrowanje zawóstajeństwa Bogumiła Šwjele", a cas za njen jo wustajony na 18 mjasecow, do měrca 2022.

Zagronita za projekt dr. Annett Brězanec měni: "Zawóstajeństwo Bogumiła Šwjele słuša k tym nejwětšym zběrkam w Serbskem kulturnem archiwje. Šwjela ze swójim žywjenim, wugbanim a statkami licy se k serbskej inteligency swójogo casa. We žednej drugej zběrce našogo archiwa njenamakajomy drugu taku nadrobnu dokumentaciju dolnoserbskeje rěcy, kultury wšednego žywjenja a procowanjow wó jeju zeźaržanje. Prědny raz digitalizěrujomy zawóstajeństwo takeje wjelikosći."

Šwjelowe zawóstajeństwo wopśimjejo zběrku dokumentow k statnej a cerkwinej politice napśeśiwo Serbam, k sebjeorganizaciji serbskego kulturnego žywjenja, rěcnohistoriske zběrki stroninych, familijowych a wejsnych mjenjow, gramatiku, słownikowu zběrku a etnologisko-rěcnu zběrku k wšyknym fasetam dolnoserbskeje ludoweje kultury.

Projekt ma wótglědanje, te drogotne žrědła k nowšej historiji we online-portalach kaž Kalliope zjawnje spśistupniś – we grafiskich datajach a z nadrobnymi wopśimjeśowymi informacijami, kótarež słuže jich namakanju. Te materialije deje pó dokóńcowanju projekta se teke weportalu SORABICON wózjawiś.

Ako wědomnostny sobuźěłaśeŕ źěła etnolog a historikaŕ dr. Pětš Jan-Brězan na tom projekśe, wó techniske źěło staratej se Jan Kral a Měrćin Brycka. Ako zagronita za projekt koordiněrujo jen dr. Annett Brězanec, wjednica Kulturnego archiwa pśi Serbskem instituśe. Wito Bejmak, wjednik Serbskeje centralneje biblioteki, jo zagronity za IT-implementaciju.

(c) Serbski institut, 2020
Rjadowaki ze zawostajenstwom Šwjele w polcach magacina Serbskeho kulturneho archiwa

Dwě mapce Šwjeloweho zawostajenstwa w Serbskim kulturnym archiwje



Gruppenfoto vor der Sorbischen Kulturinformation in Bautzen: Neun Vertreter des Länderkomites EBLUL Deutschland (Vertretung des ehemaligen Europäischen Büros für Sprachminderheiten)
(c) Serbski institut (2020)

Kak mógu se regionalne a mjeńšynowe rěcy w pśichoźe organizěrowaś?

Rěcne eksperty se w Budyšynje zejšli

(Budyšyn/ 22.09.2020) 22. septembra su se w Budyšynje na swóju lětnu zgromaźinu zejšli rěcne eksperty regionalnych a mjeńšynowych rěcow Nimskeje, ako su zjadnośone w krajnem komiteju EBLUL Nimska (něga Europski běrow za mjenje rozšyrjone rěcy – European Bureau for Lesser-Used Languages EBLUL). W srjejźišću su stojali rozpšawy wó aktualnej situaciji mjeńšynow a jich rěcow a diskusija wó nowych projektach. Górnoserbšćinu zastupujo w gremiumje dr. Jana Šołćina, rěcywědnica w Serbskem instituśe, a dolnoserbšćinu dr. Hauke Bartels, direktor Serbskego instituta. Wjacor su se w Serbskem domje pśedstajili – dla koronapandemije wobgranicowanej – zjawnosći slědujuce regionalne a mjeńšynowe rěcy: dańšćina, saterofrizišćina, pódpołnocna frizišćina, dolnonimšćina, plautdietsch a romašćina. Jadna z nastupnosćow zmakanja jo była, až Budyšyński publikum wó tych rěcach něco zgónijo a je słyšy.
EBLUL Nimska źěła wót lěta 2012 pód kšywom FUEN (Federalistiska unija europskich narodnych kupkow). Wón zasajźujo se za regionalne a mjeńšynowe rěcy w Nimskej. To pótrjefijo mimo wušej naspomnjonych rěcow teke górno- a dolnoserbšćinu.

Serbski institut startujo nowy internetowy bok wó serbskich mjenjach

Wobstatki wšakorakich žrědłow prědny raz zespominane, zesystematizěrowane a za online-pytanje spśigótowane

(Chośebuz, 21.03.2020) Kak se groni wěstej městnosći dolnoserbski? Móžo jadno dolnoserbske mě wótpowědowaś wšakich nimskim? Kótare dolnoserbske źinsajšne a něgajšne mjenja sedlišćow zewšym eksistěruju? Na toś te pšašanja móžo se wótegranjaś z pomocu nowego internetowego boka Serbskego instituta.

Sobuźěłaśerje Serbskego instituta w Chóśebuzu su z wjelich žrědłow znosyli dolnoserbske mjenja sedlišćow, su material strukturěrowali a systematizěrowali. Wuslědk jo nowy informaciski serwis wó serbskich mjenjach online – nejžpjerwjej wó dolnoserbskich mjenjach sedlišćow. Na znatem informaciskem portalu wó dolnoserbšćinje www.dolnoserbski.de namakajo se toś ten nowy bok wótněnta ako źewjeta rubrika. Komfortabelne pytanje wólažcyjo namakanje žyconych informacijow.
Dr. Hauke Bartels , rěcywědnik a direktor Serbskego instituta: „Tematika serbskich swójskich mjenjow jo se w našom slěźaŕskem źěle pak raz jawiła a zajm za mjenja jo generelnje wjeliki. Toś smy se rozsuźili, aby natwarili nowy informaciski serwis wó serbskich swójskich mjenjach, kótaryž pśistupni kuždemu zajmowanemu daty ze wšakich žrědłow (ako pó źěłach njejsu digitalnje pśistupne) na komfortabelnu wašnju online.

Rozšyrjenje se juž planujo
Dotychměst wopśimjejo portal mjenja sedlišćow ze serbskego sedleńskego ruma w Bramborskej. W pśiducem casu dej wón se rozšyriś wó dolnoserbske mjenja sedlišćow w zbytku Bramborskeje, wó geografiske mjenja a mjenja krajow. Pśichodnje deje se pśiwześ teke serbske pśedmjenja a swójźbne mjenja. Perspektiwiski planowane jo rozšyrjenje wó dalšne typy mjenjow a na górnoserbski rěcny rum.

Komfortabelnje pytaś
Pśi pytanju na online-portalu mógu se separatnje wótpšašowaś nimske a serbske warianty mjenjow. Dodatnje móžo se wuzwóliś, lěc dej se z pomocu kompleksnego wótpšašowanja pytaś a lěc deje se zapśimjeś teke zestarjete formy mjenjow.
Wuslědk pytanja wopśimjejo wobydlone městna (źěły městnow, jsy, města) kaž teke zastojnstwowe jadnotki w nowej a – źož daty pśedlaže – teke starej wašni pisanja. Pśez link we wuslědkach pytanja dostanjo wužywaŕ dalšne informacije, mj. dr. geografiske koordinaty na Open Street Map, zwězanu leksiku (na pś. pomjenjenje wobydlarja / wobydlaŕki, wótwóźonu adjektiwisku formu), dalej pokazki na dolnoserbske internetowe słowniki, na Wikipediju, na dalšne zapiski w datowych bankach a pokazma na wědomnostnu literaturu.

Dokradne pódaśa wó fleksiji inkluziwne
Pśi aktualnje płaśecych formach mjenjow, pla pomjenjowanjow za wobydlarje a pla adjektiwow stoje kompletne deklinaciske tabele, ako pódpěruju korektne wužywanje mjenjow.

Nowy informaciski serwis z krotkim a słodkim:
  • nowy internetowy bok wó dolnoserbskich swójskich mjenjach: https://dolnoserbski.de/mjenja
  • zaměry: dolnoserbske swójske mjenja zběraś a systematizěrowaś a wuslědki šyrokej zjawnosći pśistupniś
  • komfortabelne pytanje z wobšyrnymi wuslědkami, ako zalinkuju dalej wjeźece žrědła informacijow w interneśe


* Projekt jo se spěchował wót Załožby za serbski lud, kótaraž dostawa lětnje pódpěru z dankowych srědkow na zakłaźe góspodaŕskich planow, wobzamknjonych wót Zwězkowego sejma, Krajnego sejma Bramborskeje a Sakskego krajnego sejma.

Download Medijowa informacija

Medijowy archiw


Starše zapiski

Nowosći a zarědowanja

» naše nowosći
» pśeglěd zarědowanjow
» se za wokolnik pśizjawiś
» Twitterowy kanal @serbskiinstitut
Pšosym glědajśo na našu Netiquette.

Biblioteka a Serbski kulturny archiw stej až do 7. 3. 2021 zacynjonej. Póbitujomy system „kliknuś & wótewześ“.

Móžošo nas kontaktěrowaś telefoniski (0 3591 4972-0) a z mejlku: biblioteka-archiw@serbski-institut.de.
Informacije wó póžycowanju a digitalny serwis SCB a SKA su pśistupne pód rubriku biblioteka & archiw .

Walorizacija imaterielnego kulturnego derbstwa w nimsko-słowjańskem konteksće

Źo wó wědomnostnu inwentarizaciju serbskego (imaterielnego) kulturnego derbstwa Dolneje Łužyce a jeje spśistupnjenje.

Marie Skłodowska-Curie Actions

SORBISCHES INSTITUT - SERBSKI INSTITUT
Bahnhofstraße/Dwórnišćowa 6
D-02625 Bautzen/Budyšin
Diese Website verwendet Cookies. In diesen werden jedoch keine personenbezogenen Inhalte gespeichert. Durch die weitere Nutzung der Webseite stimmen Sie der Verwendung von Cookies zu Weitere Informationen
VERSTANDEN