helper
Serbski Institut Serbski Institut Mobil
Navigation
Rubrikbild
In Umsetzung der UN-Behindertenrechtskonvention (UN-BRK) wurde in die Webseite des Sorbischen Instituts eine Vorlesefunktion für Deutsch implementiert. Leider ist eine entsprechende Technologie für die beiden sorbischen Schriftsprachen nicht verfügbar. Das Sorbische Institut ist sich dieser Problematik bewusst und sondiert zurzeit mit Partnern die Entwicklung einer entsprechenden Software. Außerdem bereiten sorbische Ausdrücke in deutschem Text der deutschen Vorlesefunktion erkennbar Schwierigkeiten. Wir bitten dafür um Verständnis, da wir nicht allein aus diesem Grund auf die sorbischen Ausdrücke verzichten möchten.

Die oben genannte Maßnahme wurde finanziert aus Steuermitteln auf der Grundlage des von den Abgeordneten des Sächsischen Landtags beschlossenen Haushalts.

MEDIJE


pśigranjański partnaŕ


Wokolnik


Medijowe informacije


(c) Heidi Pinkepank
(c) Heidi Pinkepank

Zjawna konferenca analyzěrujo transdiciplinarne perspektiwy na krajinu pó dokóńcowanju brunice

Wó nowych formach wužywanja a wobgóspodarjenja zemje a wó wuchowanju historije górnistwa diskutěruju wědomnostniki a wědomnostnice BTU Chóśebuz–Zły Komorow gromaźe ze Serbskim institutom a Institutom za management derbstwa (Institute for Heritage Management) a ze zjawnymi institucijami a pśedewześami na hybridnej konferency

(Chośebuz, 13. septembra 2021) - zgromadna casnikowa informacija BTU Chóśebuz-Zły Komorow a Serbskego instituta

Dobywanje surowiznow kaž ruda, pěsk abo wugel we wótwórjonych jamach słuša k nejintensiwnjejšym zapśimnjenjam do wobswěta jadneje strony. Zemja, wódy, rostliny a zwěrjeta – wuglěd cełeje krajiny wóstanjo na dłujki cas pśeměnjony. Formowanje noweje krajiny w něgajšnych jamach stoj we fokusu zjawneje konference „KULTURLANDSCHAFT. Struktury (pó wuglu) pśiducych pśeměnjenjow wuznaś, rozměś, formowaś, wuwijaś“.

Ga? Wót srjody do pětka, 15.-17. september 2021
Źo? Ateljej Oestreich, BTU Chóśebuz–Zły Komorow, sedło Chóśebuz, Centralny campus, Aleja Konrada Wachsmanna, wucaŕnja 2 C/D
a digitalnje: https://www.b-tu.de/fg-industriefolgelandschaften/forschung/konferenz/online-teilnahme

Wobźělenje jo dermo. Organizatory pšose wó pśipowěźenje pśez e-mail na adresu heidi.pinkepank@b-tu.de

Łužyca jo region z dłujkeju górnikaŕskeju tradiciju. Wóna se licy južo pśecej k wónym stronam Nimskeje z wósebnje markantnymi klimowymi ekstremami a z wusokeju źělbu ryjneje zemje, kótaraž ma zwětšego mału kapacitu źaržanja wódy.
„Łužyca jo krajinowy laboratorium, źož zapusćone strony wuglowych jamow južo dlej ako hundert lět se inowatiwnje rekultiwěruju, renaturěruju, płodne cynje a wótnowotki formuju”, měni prof. Markus Otto, wjednik fachowego póla „planowanje w postindustrielnych krajinach” na BTU. „Pśez pśipóznaśe ako swětowe derbstwo UNESCO mógu te procowanja byś žrědło noweje internacionalneje naglědnosći a regionalneje kulturneje identity”.

Gromaźe ze Serbskim institutom a Institutom za management derbstwa (Institute for Heritage Management) su wědomnostniki a wědomnostnice BTU Chóśebuz–Zły Komorow mógli we studiji k swětowemu derbstwu dopokazaś, až městnosći brunicowych jamow w Łužycy chowaju we se potencial za to, aby se pśipóznali ako swětowe derbstwo UNESCO. Wótglědanje slěźarjow a slěźaŕkow jo, stwóriś nowy, pozitiwny pśistup k regionalnej historiji dobywanja brunice a z njeju zwězanego pśenowjenja krajiny. „Pśidatnje k mócowanju regionalneje identity licymy teke na ekonomiski wužytk iniciatiwy, wósebje na pólu kulturnego turizma”, tak zespominajo prof. Otto cile zgromadneje iniciatiwy „Łužyska krajina něgajšnych brunicowych jamow ako swětowe derbstwo UNESCO” .

To póžedanje wó pśiwześe na nimsku lisćinu pśiraźonych objektow kulturnego a naturskego derbstwa UNESCO jo na drogu spórane. Pśisłušne zastojnstwo kraja buźo jo pśez Sekretariat wobstawneje konference kultusowych ministarjow krajow w Zwězkowej republice Nimska, Amt za wenkowne nastupnosći a Centrum swětowego derbstwa UNESCO w Parisu Komitejoju swětowego derbstwa UNESCO k rozsuźenju pśedpołožyś. Póžedarje a póžedaŕki lice z rozsuźenim do lěta 2024.

„Na konferency buźomy se wěriś kritiski na historiju kulturnych a sedleńskich rumow póglědaś”, groni Heidi Pinkepankowa, wědomnostna sobuźěłaśeŕka fachowego póla „planowanje w postindustrielnych krajinach” a towarišnica Instituta za Nowu industrijowu kulturu INIK GmbH . „Jich nastaśe a wuwiśe njedajo se rozkłasć jano pśez wobstojnosći natury a techniske móžnosći, ale jo teke we rozsudnej měrje wótwisne wót towarišnostnych ramikowych wuměnjenjow kaž aktuelnych trendow abo wót togo, kak politika a góspodaŕstwo gromaźe grajotej”.

Pósporomje strukturelnych pśeměnjenjow źěłabnego swěta – wót pśewažnje rolnikaŕskeje źěłabnosći k pśistajenju we industriji – jo teke pśiśěgnjenje źěłaśerjow wažne. „To pśeměnjenje stoj wósebnje pód znamjenim poměra tudskich wobydlarjow k nowym pśiśěgnjonym a z tym zwězanego pśesunjenja proporcije wětšyna–mjeńšyna”, groni dr. Hauke Bartels, direktor Serbskego instituta w Budyšynje. We fokusu slěźenja Serbskego instituta stoj rola pśipóznateje mjeńšyny Serbow. „Serbske tradicije wobgóspodarjenja a wužywanja zemje, kulturelne praktiki a seśi su we wšyknych pśeglědanych casach a wobceŕkach zgromadna tema wjelich disciplinow a su togodla teke za slěźenje k nowej krajinje w něgajšnych brunicowych stronach wažne”, měni dr. Hauke Bartels. „Serby su Łužycu kulturnu krajinu historiski formowali. A nowe krajiny w něgajšnych brunicowych stronach njejsu jano inowaciske labory za nowe formy wobgóspodarjenja zemje, ale teke areny statkowanja regionalnych identitow. To su teke se dopominajuce krajiny, kótarychž historiski-kulturelne derbstwo dej se pó móžnosći participatiwnje zapśěgnuś”.

„W ramiku slěźaŕskego zwěstka ‘Land-Innovation-Lausitz (LIL)’ wuwijamy gromaźe z partnarjami z góspodaŕstwa, wědomnosći a ciwilneje towarišnosći Łužycu k modelowemu regionoju za wuwažonu a wobstawnu bioekonomiju. Njeglědajucy na inowatiwne technologije a formy wobgóspodarjenja w rjeśazu stwórjonych gódnosćow grajo nowa krajina w něgajšnych brunicowych jamach teke ako kulturna krajina wažnu rolu”, tak zespominajo prezidentka BTU prof. Gesine Grande cile jich slěźenja gromadu. „Naš fokus wobstoj we tom, tradiciju a pśeměnjenje harmoniski zwězaś a wugbaś, aby woboje dožywili ako něco pozitiwnego”.

Konferenca „KULTURLANDSCHAFT“ jo źěł zgromadneje iniciatiwy „Łužyska krajina něgajšnych brunicowych jamow ako swětowe derbstwo UNESCO”, kótaraž se spěchujo w ramiku zwěstka „Land-Innovation-Lausitz (LIL)“ wót Zwězkowego ministaŕstwa za kubłanje a slěźenje (BMBF) we spěchowańskem programje „WIR! – Wandel durch Innovation in der Region“ . Strona, kótaruž studija a to tentatiwne póžedanje wopśimjejo, jo za aktualnym wěźenim jadnab 32.500 ha wjelika, a we njej lažy nagromadu wó 30 teritorialnych zjadnośeństwow we pěśich wokrejsach.


Dalšne informacije k programoju: www.b-tu.de/fg-industriefolgelandschaften/forschung/konferenz/tagungsprogramm


Casnikowa mapa (14.09.2021)
casnikowa informacija ako pdf


Co jo nowe w Serbskem instituśe? Nowe wudaśe WOKOLNIKa jo wujšło

(Budyšyn, 8. septembra 2021)

Nowe wudaśe Wokolnika z nowinkami ze Serbskego instituta jo wujšło. Wokolnik wuchada w tśich rěcach (nimski, górno- a dolnoserbski) dwa abo tśi raze wob lěto.

Wopśimjeśe (wuběrk):
  • pśedsłowo direktora
  • Nowe wopśimjeśa w dolnoserbskem mjenjowem portalu – Nowy rěd rozgłosa rbb "Serbski mjenjowědnik wujasnijo"
  • Politika NDR napřećo Serbam – struktury, akterojo a zajimy 1945-1990 (nowy slědźerski projekt, górnoserbski artikel)
  • To serbske w bramborskem zapisu pomnikow
  • Spěchowanske "Myto Ćišinskeho" rěčespytnikej (górnoserbski artikel)
  • Biblioteka a archiw zaso regularnje wotewrjenej (górnoserbski artikel)
  • Wupisani: Dnja 31. oktobra skónči so doba požadanja wo slědźenski stipendij | Wupisanje za dwě městnje we wobłuku Digital Humanities, kompjuteroweje linguistiki (górnoserbski)
  • Drogujuca wustajeńca "Lichota kiwa!" wót 13. do 24. septembera w Serbskem instituśe w Budyšynje
  • zarědowanja: 10.11.2021, Institutny dźeń we Wojerecach | 28.9.2021, přednošk k pózdnjej wójnskej towaršnosći w Sakskej składnostnje knižneje premjery "Die Oberlausitz im Zweiten Weltkrieg" w Kamjentnym domje w Budyšinje (górnoserbske artikle)
  • Retrospektiwa: Lětuše zetkanje akademikarjow-sorabistow | "Puće – postawy – profile. Katolska cyrkej w sakskej diasporje" – SI na kolokwiju derje zastupjeny (górnoserbski)
  • Nowe publikacije: Dimensions of Cultural Security for National and Linguistic Minorities; Von Mund zu Ohr via Archiv in die Welt; Die Oberlausitz im Zweiten Weltkrieg. Studie zu den wendisch-deutschen Kreisen in Sachsen und Niederschlesien 1936 bis 1946


Cośo-lic regularnu wersiju (z aktiwnymi linkami) měś, pśizjawśo se pšosym ako abonent pód https://www.serbski-institut.de/os/wokolnik/ !
WOKOLNIK 1/2021 (pdf, bźez aktiwnych linkow)


Strukturna změna, digitalizacija a demografiska změna: Plan póstupowanja za dolnołužyske muzeje a domowniske śpy jo se pśedstajił

Chóśebuz, 29.4.2021

Awtory Dr. Fabian Jacobs, Gregor Schneider (wobej wědomnostnej sobuźěłaśerja Serbskego instituta), dr. Lutz Laschewski a Daniel Häfner (wobej wót Łužyskego instituta za strategiske póraźowanje) su źinsa w casnikaŕskem online-rozgronje pśedstajili swój plan póstupowanja z titelom Walorizacija imaterielnego kulturnego derbstwa w nimsko-słowjańskem konteksće – źělny projekt AP3 »Wuwiśe strategijow za walorizaciju«. Na rozgronje jo se tejerownosći wobźělili dalšne aktery togo procesa (glejśo dodank we planje póstupowanja).

Plan póstupowanja 2021 jo rezultat dialogowego procesa z lěta 2020. Na njom jo se wobźěliło jadnab 50 wósobow we tśich cełodnjownych źěłaŕnjach a we rozgronach, kótarež su se wjadli w mjeńšych kupkach. Južo pjerwjej pak jo se dokumentěrował něntejšny staw wuwiśa pśez wopšašanje tych jadnab 20 dolnołužyskich muzejow a domowniskich śpow. Toś ta analyza něntejšnego stawa jo se wózjawiła w lěśe 2020, glej https://www.inwert-setzung-lausitz.de/ist-analyse-download/ .

"Ten plan póstupowanja jo žywy wót nazgónjenjow a idejow wobźělonych akterow. Wón formulěrujo wopisane cile, zadory a pominanja, pśed kótarymiž wóni stoje, a pśiźělijo je wšakim strategiskim akciskim pólam. Źěkujomy se wšyknym sobustatkujucym a se naźejamy, až to inicěrowane zgromadne źěło buźo se dalej wjasć a změjo trajny efekt we zmysle walorizacije serbskego kulturnego derbstwa", jo gronił dr. Fabian Jacobs, wjednik projekta a sobuźěłaśeŕ Serbskego instituta.

Plan póstupowanja wopisujo k prědnemu strategiske akciske póla za rozsuźarje a rozsuźaŕki we politice a federalnych strukturach, k drugemu wumjenijo wón konkretne statki, kótarež mógu aktery a akterki w źěłowem krejzu "Łužyska muzejowa krajina" direktnje na měsće sami wuwjasć.

Ta strategiska papjera glěda na dolnołužyske muzeje a burske śpy ako nosarje a pósrědnjarje regionalneje historije a kultury. Pó definiciji maju te muzealne a spomnjeńsku kulturu woplěwajuce institucije pśedewšym nadawk historiske drogotki zeźaržaś a konserwěrowaś kaž teke historiske wuwiśa pósrědnjaś. Wóni pak su tejerownosći konfrontěrowane z megatrendami digitalizacije a strukturneje a demografiskeje změny. Pśi góźbje strukturneje změny wótwóriju se jim něnto jadnorazowe nowe móžnosći, pśeto serbska rěc a kultura jo swětowy unikat, něco, pśez což Łužyca se wót drugich regionow rozeznawa. Stwórjenje a wutwarjenje kulturnych pórucenjow jo pśistym wót towarišnosći wjelgin póžedane.

Plan jo se wuźěłał w ramiku zgromadnego projekta "Walorizacija imaterielnego kulturnego derbstwa w nimsko-słowjańskem konteksće", spěchowanego z pjenjeznymi srědnosćami za strukturnu pomoc. Wótglědanje togo cełego pśedewześa jo dokumentacija serbskego imaterielnego kulturnego derbstwa a digitalny pśistup k informacijam. Wuwijanje pórucenjow na pólu kulturnego turizma, mócowanje a rozšyrjenje „Łužyskeje muzejoweje krajiny” kaž teke wuźěłanje konkretnych strategijow k walorizaciji, to su dalšne cile projekta, za kótarež se źěła gromaźe z partnarjoma Domowniskim muzejom w Dešnje a projektoweju firmu dolnołužyskeje Domowiny Domowina Niederlausitz Projekt gGmbH.

Projekt se spěchujo pśez Zagronitu za kulturu a medije pśi Zwězkowem kněžaŕstwje. Bramborske ministaŕstwo za wědomnosć, slěźenje a kulturu jen pódpěra. https://www.inwertsetzung-lausitz.de/

Dodank: plan póstupowanja 2021

Zaśišć wustajeńce "Lichota kiwa!" © Serbski institut, 2021

Online prezentacija: Lichota kiwa! Serby a mjeńšynowe pšašanje pó 1918

(Budyšyn, 20.4.2021)

Drogujuca wustajeńca Serbskego instituta jo se pśedstajiła – Pó premjerje w Serbskem muzeju mógu interesěrowane institucije wustajeńcu ku se skazaś


Nowa drogujuca wustajeńca Serbskego instituta z titelom "Lichota kiwa! Serby a mjeńšynowe pšašanje pó 1918" jo w Serbskem muzeju natwarjona a buźo móc se ned woglědaś, gaž muzej źurja zasej wótcynijo. Źinsa jo se online pśedstajiła. Wědomnostniki su za nju we jadnab 40 archiwach rešeršěrowali, wót Washingtona D.C. až do Pragi. Z bogatego fundusa su wjeliku licbu wšakich dotychměst mało znatych dokumentow a wobrazow za prezentaciju wuzwólili, mjazy drugim z Budyšyńskego zwězka archiwow, ze Serbskego muzeja a ze Serbskego kulturnego archiwa. Prezentěruju se teke lětaki, fotografije, karikatury a politiske plakaty. Wustajeńca buźo w Serbskem muzeju w Budyšynje až do 28. maja. Pótom wudaju se tofle na drogowanje pśez Łužycu, Saksku a Bramborsku, a slědkoju teke pśez Česku a Pólsku.

"‚Lichota kiwa!’ – jo rozlěgało na zachopjeńku lěta 1919 w serbskej Łužycy. Pó 1. swětowej wójnje, za tym ako stary pórěd w Nimskej a Europje jo do kopice padnuł, jo se zdało, až Serby budu móc wóttychměst sami swój pśichod twariś. Tencas su se stajili pšašanja za kulturneju awtonomiju, za wurownanim zajmow mjazy Serbami a Nimcami kaž teke za dorozměśim pśez statne granice – pšašanja, kótarež nas až do źinsajšnego dnja gibju a kótarež deje se zasej a zasej wótnowotki stajaś", groni dr. Friedrich Pollack, wjednik wótźělenja za kulturne wědomnosći pśi Serbskem instituśe.

Wustajeńcu stej wuźěłałej dr. Jana Piňosová a dr. Friedrich Pollack, historikarja pśi Serbskem instituśe, gromaźe z agenturu za historiju Culture and more z Barlinja. Producěrowała jo ju agentura Hinz & Kunst z Brunšwika.
Te 15 tofle wustajeńce su wšykne we dwěma rěcoma wugótowane (na górnoserbski a nimski). Je dopołniju dolnoserbske, česke, pólske a engelske pśewódniki.

Projekt jo se spěchował wót Ministaŕstwa za wědomnosć, slěźenje a kulturu kraja Bramborska, Kněžaŕstwo sakskego statu, Nimsko-česki fonds pśichoda a wót Załožby za serbski lud, kótaraž dóstawa lětnje pódpěru z dankowych srědkow na zakłaźe góspodaŕskich planow, wobzamknjonych wót Zwězkowego sejma, Bramborskego krajnego sejma a Sakskego krajnego sejma.

Pśiwisk: temy a lisćina archiwow
Medijowa powěsć wót 20.4.2021 ako

Rozšyrjona wersija dolnoserbskeje pšawopisneje kontrole

(Chóśebuz, 5.3.2021)

Aktualna wersija dolnoserbskeje pšawopisneje kontrole jo se wobogaśiła wó słowa, ako su se wobźěłali w ramiku monitoringa serbskego pismojstwa 2019 a wó fachowu terminologiju na zakłaźe pśiruckow ABC resp. RCW (za pśedmjaty: computer a internet 2004, etika-nabóžnina 2014, kreslenje 2009, muzika 2006, wěcna wěda 2011, sport 2003, stawizny 2010). Jadna se wó něźi 3.200 leksemow z něźi 77.400 pśisłušnymi słownymi formami. Z tym jo tam zapisanych cełkownje wušej 90 tysac słowow z nagromadu wušej 3,7 milionami słownych formow. W pśichoźe ma se wopśimjeśe modula rozšyrjaś.

Wuwiśe wersije jo se spěchowało wót Załožby za serbski lud, kótaraž dostawa lětnje pódpěru z dankowych srědkow na zakłaźe góspodarskich planow, wobzamknjonych wót wótpósłańcow Zwězkowego sejma, Krajnego sejma Bramborskeje a Sakskego krajnego sejma.

27.-29. maja 2021: Zmakanje seśi młodych akademikarjow-sorabistow (digitalnje)

(Budyšyn, 23.2.2021) Serbski institut pśepšosujo tśeśi raz wědomnostny dorost na wuměnu. We fokusu zmakanja stojtej interdisciplinarna wuměna a mjazsobne póznawanje slěźaŕkow a slěźarjow, kenž se ze Serbami zaběraju z regionalnego abo specifiski tematiskego wiźenja abo kenž take źěło planuju.
Dla koronoweje pandemije a z tym zwisujucymi wobgranicowanjami wótmějo se zmakanje lětosa digitalnje. Jolic až powšykne wobstojnosći to dowóliju, jo pśedwiźona hybridna forma.
Tśi dny změju wobźělnice a wobźělniki góźbu, aby swóje slěźenja pśedstajali a diskutěrowali. Witane su pśinoski ze wšakich wědomnostnych pśedmjatow, z rěcywědy, kulturnych wědomnosćow a stawiznow rowno tak ako z transdisciplinarnych pśedewześow z pśirownujucych mjeńšynowych slěźenjow abo z wobłuka digital humanities. Chtož co swój slěźaŕski projekt prezentěrowaś (na pś. bachelorske, masterske, magisterske resp. doktorske źěło abo post-doc-projekt), daś zapódajo pšosym nacerjenje swójogo źěła (maksimalnje jaden bok A4) gromaźe z krotkim žywjenjoběgom (inkl. informacije wó wědomnostnem pśedmjaśe, městnosći statkowanja a tuchylnego śěžyšća źěłabnosći).
Mimo togo ma zmakanje zasej k tomu pśinosowaś, wó sebjerozměśu sorabistiskeje seśi rozmyslowaś. Comy dalej wó wuměnjenjach a perspektiwach interdisciplinarnego zgromadnego źěła diskutěrowaś. Naraźenja za diskusijne gromady su witane!
Zmakanje wótmějo se w górno- a dolnoserbskej, nimskej a engelskej rěcy.

Wótběg:
Slědujucy digitalny casowy ramik jo zaplanowany: 27.–29. maja 2021 mjazy zeg. 11:00–16:00. Za pśedstajenje projekta jo maksimalnje 30 minutow inkl. diskusije pśedwiźonych. Dokradnjejše wó wopśimjeśu a wó moderaciji jadnotliwych sekcijow wótgłosujo se pó pśizjawjenju. Organizěrowanje pśewzeju sobuźěłaśeŕki a sobuźěłaśerje Serbskego instituta gromaźe ze zajmcami seśi. Wobźělenje jo dermotne. Ewentuelne jězdne wudanki njamógu se narownaś.

Kontakt a pśizjawjenje:
Zajmce daś se pšosym pśizjawiju do 18. apryla 2021 pla:
Pśipowěźenje zmakanja seśi młodych akademikarjow-sorabistow (ako pdf-dataja)


Nowe na dolnoserbskem mjenjowem portalu: 2.500 familijowych mjenjow a 100 pśedmjenjow

(Chóśebuz, 04.02.2021)

Wótněnta móžo se na dolnoserbskem rěcnem portalu, konkretnje we wobłuku mjenjowego serwisa pód dolnoserbski.de/mjenja , pytaś za zakładnymi formami něźi 2.500 familijowych mjenjow a wěcej ako 100 pśedmjenjow. Za to su rěcywědniki chóśebuskeje wótnožki Serbskego instituta w běgu slědnego lěta wobspomnjone swójske mjenja ze wšakich žrědłow zrědowali, pśigótowali, wobstatk wudopołnili a jen z dalšnymi informacijami nabogaśili.

Mimo głowneje formy mjenja, kótaraž wužywa se tradicionelnje za muske nosarje mjenja (na pś. "Witka"), prezentěruju se forma mjenja za žeńske ("Witcyna"), forma za cełu familiju ("Witcyc"), wótwóźona posesiwna forma ("Witcyny") a w danem paźe iregularnje twórjone formy ("Witkojc"). Wušej togo nalicuju se žedne móžne nimske ekwiwalenty, casy teke znate nosaŕki abo nosarje mjenja a stawnje informacije wó tom, w kótarych słownikach a leksikonach, kótarež su se wužywali ako žrědła, su mjenja južo zapisane.

Pśedmjenja njedaju se cesto dosć jasnje klasificěrowaś a pśirědowaś. Jo samo śěžko, póstajiś mroku, wót kótarejež chapja pśikrotcona abo deminutiwna forma statkowaś ako samostatne mě. Pśikład za to jo pśedmě Měto. Wóno se móžo interpretěrowaś ako krotka forma mjenja Mjertyn, wužywa pak se teke direktnje ako pśedmě.

Wótwisujucy wót resursow wudopołnja se portal wó dalšne familijowe a wejsne/měsćańske mjenja a wó dalšne typy mjenjow. Planuju teke, portal rozšyriś wó pódaśa wó póchaźe a wóznamje mjenjow (etymologiske wujasnjenja).

Pśedewześe jo se spěchowało wót Załožby za serbski lud, kótaraž dostawa lětnje pódpěru z dankowych srědkow na zakłaźe góspodaŕskich planow, wobzamknjonych wót Zwězkowego sejma, Krajnego sejma Bramborskeje a Sakskego krajnego sejma.

Dalšne informacije wó mjenjowem portalu:
W měrcu 2020 jo se portal pód dolnoserbski.de pśedstajił z mjenjami sedlišćow serbskego sedleńskego ruma w Bramborskej, pśir. medijowu informaciju z 21.03.2020 . W drugem kšacu su se dodali mjenja dalšnych bramborskich sedlišćow zwenka serbskego sedleńskego ruma. Z tym su se wózjawili informacije wó wěcej ako 1.000 sedlišćach resp. zastojnskich jadnotkach. Něto jo se bok rozšyrił wó familijowe mjenja a pśedmjenja.


Zapust, kokot a tak dalej – Kótare nałogi a swěźenje se kak swěśe

(Budyšyn/ 18.12.2020)
Wobźělśo se na wupołnjenju napšašnikow we wokrejsu Sprjewja-Nysa

W ramiku dolnołužyskego projekta strukturneje změny "Walorizacija imaterielnego kulturnego derbstwa w nimsko-słowjańskem konteksće" analyzěruju se mjazy drugim wobstojnosći za serbske nałogi a swěźenje, kenž stoje wót lěta 2014 sem na lisćinje imaterielnego kulturnego derbstwa za cełu Nimsku. Zaměr stej how cełe strony wopśimjecej napšašowanje a dokumentacija we wokrejsu Sprjewja-Nysa. Za to trjebamy Wašu pódpěru! Rad móžośo pla projektoweje sobuźěłaśeŕki Stephanie Bierholdtec wót Serbskego instituta napšašnik abo ned wěcej wót nich skazaś, kenž pósćelu se k Wam we wuśišćanej abo digitalnej formje. Stoje teke online-napšašniki k dispoziciji. Pšosym wobrośćo se k tomu pśez e-mejl na stephanie.bierholdt@serbski-institut.de abo zazwóńśo na cysło 03577 37200. Za wupołnjenje dajo narownanje wudankow.

Dalšne informacije wó cełkownem projekśe a dalšnych źělnych projektach namakajośo pód https://www.inwertsetzung-lausitz.de/ kaž teke wó wopisowanem źělnem projekśe pód http://bit.ly/3813zz9.

Zaměr cełkownego projekta "Walorizacija imaterielnego kulturnego derbstwa w nimsko-słowjańskem konteksće" jo wědomnostna analyza serbskego imaterielnego kulturnego derbstwa Dolneje Łužyce a digitalny pśistup informacijam. Wuwiśe kulturnoturistiskich pórucenjow, mócnjejša a rozšyrjona "Łužyska muzejowa krajina" ako teke wuźěłanje konkretknych strategijow walorizacije su dalšne projektowe zaměry, kenž zwopšawdniju se gromaźe z partnarjoma, Domowniski muzej Dešno a DOMPRO Dolna Łužyca gGmbH. Pśedewześe se spěchujo pśez zagronitu za kulturu a medije zwězkowego kněžaŕstwa, pódpěrujo se pśez Bramborski ministerium za wědomnosć, slěźenje a kulturu.

Slědne wobšyrnjejše wědomnostne slěźenja wó nałogach a swěźenjach Serbow su se wótměli w 1980ych lětach. Wóni su stwórili zakład za procowanje Domowiny wó pśiwześe do lisćiny imaterielnego kulturnego derbstwa za cełu Nimsku. Aby toś to serbske imaterielne kulturne derbstwo w konteksće lokalnych akterkow a akterow muzealnych institucijow a kulturnego turizma trajnje walorizěrowali, stej trjebnej se aktualizěrowana a systematiska analyza a dokumentacija, kenž móžotej na pśedźěła nawězaś.

Pó lisćinje imaterielnego kulturnego derbstwa za cełu Nimsku lažy fokus na toś tych nałogach a swěźenjach w běgu lěta: nowolětka, woklapnica, ptaškowa swajźba, camprowanje, zapust, jatšowne jaja, walkowanje, jatšowne spiwanje, jatšowny wogeń, jatšowna wóda, jatšowne rejtowanje, chódotypalenje, majski bom, jańske rejtowanje, zabijanje kokota, łapanje kokota, rejtowanje wó kołac, štapanje wěnca, kjarmuša, pśěza, swěty Mjertyn, swěty Nikolaus, Janšojski bog, źiśetko
Medieninformation vom 18.12.2020 als PDF

Wobšyrna zběrka Serbskego kulturnego archiwa se digitalizěrujo – Zawóstajeństwo Bogumiła Šwjele – znankstwo nowšeje historije, kótarež njama swójogo rownja – buźo digitalnje pśistupne

(Budyšyn/ 20.10.2020)

Wót 1. oktobera źěła se w Serbskem instituśe w Budyšynje na tom, aby zawóstajeństwo Bogumiła Šwjele (1873–1948) digitalizěrowali a nadrobnje katalogizěrowali. Šwjela jo był faraŕ, rěcywědnik, casnikaŕ, pisaŕ pśestajaŕ a kulturny politikaŕ w Dolnej Łužycy. Projekt financěrujo Nimske slěźaŕske zjadnośeństwo (DFG) z 110.000 euro, pśez spěchowański program „Digitalizěrowanje a katalogizěrowanje” (Systemy za spśistupnjenje wědomnostneje literatury a informacijow). Projekt ma titel "Archiwowe registery a žrědła: Digitalizěrowanje a nadrobne katalogizěrowanje zawóstajeństwa Bogumiła Šwjele", a cas za njen jo wustajony na 18 mjasecow, do měrca 2022.

Zagronita za projekt dr. Annett Brězanec měni: "Zawóstajeństwo Bogumiła Šwjele słuša k tym nejwětšym zběrkam w Serbskem kulturnem archiwje. Šwjela ze swójim žywjenim, wugbanim a statkami licy se k serbskej inteligency swójogo casa. We žednej drugej zběrce našogo archiwa njenamakajomy drugu taku nadrobnu dokumentaciju dolnoserbskeje rěcy, kultury wšednego žywjenja a procowanjow wó jeju zeźaržanje. Prědny raz digitalizěrujomy zawóstajeństwo takeje wjelikosći."

Šwjelowe zawóstajeństwo wopśimjejo zběrku dokumentow k statnej a cerkwinej politice napśeśiwo Serbam, k sebjeorganizaciji serbskego kulturnego žywjenja, rěcnohistoriske zběrki stroninych, familijowych a wejsnych mjenjow, gramatiku, słownikowu zběrku a etnologisko-rěcnu zběrku k wšyknym fasetam dolnoserbskeje ludoweje kultury.

Projekt ma wótglědanje, te drogotne žrědła k nowšej historiji we online-portalach kaž Kalliope zjawnje spśistupniś – we grafiskich datajach a z nadrobnymi wopśimjeśowymi informacijami, kótarež słuže jich namakanju. Te materialije deje pó dokóńcowanju projekta se teke weportalu SORABICON wózjawiś.

Ako wědomnostny sobuźěłaśeŕ źěła etnolog a historikaŕ dr. Pětš Jan-Brězan na tom projekśe, wó techniske źěło staratej se Jan Kral a Měrćin Brycka. Ako zagronita za projekt koordiněrujo jen dr. Annett Brězanec, wjednica Kulturnego archiwa pśi Serbskem instituśe. Wito Bejmak, wjednik Serbskeje centralneje biblioteki, jo zagronity za IT-implementaciju.

(c) Serbski institut, 2020
Rjadowaki ze zawostajenstwom Šwjele w polcach magacina Serbskeho kulturneho archiwa

Dwě mapce Šwjeloweho zawostajenstwa w Serbskim kulturnym archiwje



Gruppenfoto vor der Sorbischen Kulturinformation in Bautzen: Neun Vertreter des Länderkomites EBLUL Deutschland (Vertretung des ehemaligen Europäischen Büros für Sprachminderheiten)
(c) Serbski institut (2020)

Kak mógu se regionalne a mjeńšynowe rěcy w pśichoźe organizěrowaś?

Rěcne eksperty se w Budyšynje zejšli

(Budyšyn/ 22.09.2020) 22. septembra su se w Budyšynje na swóju lětnu zgromaźinu zejšli rěcne eksperty regionalnych a mjeńšynowych rěcow Nimskeje, ako su zjadnośone w krajnem komiteju EBLUL Nimska (něga Europski běrow za mjenje rozšyrjone rěcy – European Bureau for Lesser-Used Languages EBLUL). W srjejźišću su stojali rozpšawy wó aktualnej situaciji mjeńšynow a jich rěcow a diskusija wó nowych projektach. Górnoserbšćinu zastupujo w gremiumje dr. Jana Šołćina, rěcywědnica w Serbskem instituśe, a dolnoserbšćinu dr. Hauke Bartels, direktor Serbskego instituta. Wjacor su se w Serbskem domje pśedstajili – dla koronapandemije wobgranicowanej – zjawnosći slědujuce regionalne a mjeńšynowe rěcy: dańšćina, saterofrizišćina, pódpołnocna frizišćina, dolnonimšćina, plautdietsch a romašćina. Jadna z nastupnosćow zmakanja jo była, až Budyšyński publikum wó tych rěcach něco zgónijo a je słyšy.
EBLUL Nimska źěła wót lěta 2012 pód kšywom FUEN (Federalistiska unija europskich narodnych kupkow). Wón zasajźujo se za regionalne a mjeńšynowe rěcy w Nimskej. To pótrjefijo mimo wušej naspomnjonych rěcow teke górno- a dolnoserbšćinu.

Serbski institut startujo nowy internetowy bok wó serbskich mjenjach

Wobstatki wšakorakich žrědłow prědny raz zespominane, zesystematizěrowane a za online-pytanje spśigótowane

(Chośebuz, 21.03.2020) Kak se groni wěstej městnosći dolnoserbski? Móžo jadno dolnoserbske mě wótpowědowaś wšakich nimskim? Kótare dolnoserbske źinsajšne a něgajšne mjenja sedlišćow zewšym eksistěruju? Na toś te pšašanja móžo se wótegranjaś z pomocu nowego internetowego boka Serbskego instituta.

Sobuźěłaśerje Serbskego instituta w Chóśebuzu su z wjelich žrědłow znosyli dolnoserbske mjenja sedlišćow, su material strukturěrowali a systematizěrowali. Wuslědk jo nowy informaciski serwis wó serbskich mjenjach online – nejžpjerwjej wó dolnoserbskich mjenjach sedlišćow. Na znatem informaciskem portalu wó dolnoserbšćinje www.dolnoserbski.de namakajo se toś ten nowy bok wótněnta ako źewjeta rubrika. Komfortabelne pytanje wólažcyjo namakanje žyconych informacijow.
Dr. Hauke Bartels , rěcywědnik a direktor Serbskego instituta: „Tematika serbskich swójskich mjenjow jo se w našom slěźaŕskem źěle pak raz jawiła a zajm za mjenja jo generelnje wjeliki. Toś smy se rozsuźili, aby natwarili nowy informaciski serwis wó serbskich swójskich mjenjach, kótaryž pśistupni kuždemu zajmowanemu daty ze wšakich žrědłow (ako pó źěłach njejsu digitalnje pśistupne) na komfortabelnu wašnju online.

Rozšyrjenje se juž planujo
Dotychměst wopśimjejo portal mjenja sedlišćow ze serbskego sedleńskego ruma w Bramborskej. W pśiducem casu dej wón se rozšyriś wó dolnoserbske mjenja sedlišćow w zbytku Bramborskeje, wó geografiske mjenja a mjenja krajow. Pśichodnje deje se pśiwześ teke serbske pśedmjenja a swójźbne mjenja. Perspektiwiski planowane jo rozšyrjenje wó dalšne typy mjenjow a na górnoserbski rěcny rum.

Komfortabelnje pytaś
Pśi pytanju na online-portalu mógu se separatnje wótpšašowaś nimske a serbske warianty mjenjow. Dodatnje móžo se wuzwóliś, lěc dej se z pomocu kompleksnego wótpšašowanja pytaś a lěc deje se zapśimjeś teke zestarjete formy mjenjow.
Wuslědk pytanja wopśimjejo wobydlone městna (źěły městnow, jsy, města) kaž teke zastojnstwowe jadnotki w nowej a – źož daty pśedlaže – teke starej wašni pisanja. Pśez link we wuslědkach pytanja dostanjo wužywaŕ dalšne informacije, mj. dr. geografiske koordinaty na Open Street Map, zwězanu leksiku (na pś. pomjenjenje wobydlarja / wobydlaŕki, wótwóźonu adjektiwisku formu), dalej pokazki na dolnoserbske internetowe słowniki, na Wikipediju, na dalšne zapiski w datowych bankach a pokazma na wědomnostnu literaturu.

Dokradne pódaśa wó fleksiji inkluziwne
Pśi aktualnje płaśecych formach mjenjow, pla pomjenjowanjow za wobydlarje a pla adjektiwow stoje kompletne deklinaciske tabele, ako pódpěruju korektne wužywanje mjenjow.

Nowy informaciski serwis z krotkim a słodkim:
  • nowy internetowy bok wó dolnoserbskich swójskich mjenjach: https://dolnoserbski.de/mjenja
  • zaměry: dolnoserbske swójske mjenja zběraś a systematizěrowaś a wuslědki šyrokej zjawnosći pśistupniś
  • komfortabelne pytanje z wobšyrnymi wuslědkami, ako zalinkuju dalej wjeźece žrědła informacijow w interneśe


* Projekt jo se spěchował wót Załožby za serbski lud, kótaraž dostawa lětnje pódpěru z dankowych srědkow na zakłaźe góspodaŕskich planow, wobzamknjonych wót Zwězkowego sejma, Krajnego sejma Bramborskeje a Sakskego krajnego sejma.

Download Medijowa informacija

Medijowy archiw


Starše zapiski

Nowosći a zarědowanja

» naše nowosći
» pśeglěd zarědowanjow
» se za wokolnik pśizjawiś
» Twitterowy kanal @serbskiinstitut
Pšosym glědajśo na našu Netiquette.

W cytaŕni biblioteka a archiwa: šćěpjenje, negatiwny test abo wuststrowjenje

Za wužywanje źěłowego městna w cytaŕni biblioteki a archiwa pšosymy, na tuchylu płaśece pśedpisy źiwaś. Wó našom hygienowym koncepśe a wuměnjenjach wužywanja wobgóniśo se pód rubriku biblioteka & archiw .

Lichota kiwa! Serby a mjeńšynowe pšašanje pó 1918

Nowa drogujuca wustajeńca Serbskego instituta

Walorizacija imaterielnego kulturnego derbstwa w nimsko-słowjańskem konteksće

Źo wó wědomnostnu inwentarizaciju serbskego (imaterielnego) kulturnego derbstwa Dolneje Łužyce a jeje spśistupnjenje.

Marie Skłodowska-Curie Actions

SORBISCHES INSTITUT - SERBSKI INSTITUT
Bahnhofstraße/Dwórnišćowa 6
D-02625 Bautzen/Budyšin
Diese Website verwendet Cookies. In diesen werden jedoch keine personenbezogenen Inhalte gespeichert. Durch die weitere Nutzung der Webseite stimmen Sie der Verwendung von Cookies zu Weitere Informationen
VERSTANDEN