Studija k dolnoserbskej rěcy: Dopóznaśa a potenciale za rewitalizaciju
W ramiku projekta „ Masterplan za rewitalizaciju dolnoserbskeje rěcy“ (SROKA) su sobuźěłaśerje a sobuźěłaśeŕki Serbskego instituta wózjawili wobšyrnu wědomnostnu situacisku analyzu k etnolinguistiskej witalnosći dolnoserbskeje rěcy. Ta studija wopokažo, až dolnoserbska rěc nosy znamjenja naspjetwótžywjenja a póderbi koordiněrowanego rěcnego planowanja.
Dolnoserbsku rěc njenjasu wěcej zwětšego tradicionelne powědarje a powědaŕki, ale zgromaźeństwo wuknjecych a nowych powědarjow. K takemu wuznaśu pśidu Julija Běrinkowa, Lutz Laschewski a Sophie Rädel wót Serbskego instituta we swójom gano wózjawjonem nastawku „Ich spüre so einen Aufschwung gegenüber der Sprache“ – Die Situation der niedersorbischen Sprache und Potenziale ihrer Revitalisierung, ako jo se wózjawił we casopisu Sprachpolitik & Sprachenpolitik (lětnik 1, nr. 1m 2026, na bokach 103-145).
Studija słužy ako wědomnostny zakład za dialogowy proces (SROKA), ako jo se zachopił we lěśe 2025. We tom samem procesu źěła se gromaźe ze serbskimi a statnymi institucijami, zastupnistwami interesow a ciwilneju towarišnosću na strategiji rěcnego planowanja za dolnoserbsku rěc. Wóna analyza registrěrujo etnolinguistisku witalnosć dolnoserbskeje rěcy na zakłaźe literatury, dokumentow, statistiskich datow a 34 kwalitatiwnych interviewow z akterami a akterkami rěcneje politiki. „Toś ta kombinacija metodow registrěrujo objektiwne a subjektiwne zaśišće a cuśa, kótarež standardizěrowane wopšašowanje samo njepśemóžo wuzgóniś“, groni Julija Běrinkowa, awtorka a wědomnostna sobuźěłaśeŕka na Serbskem instituśe. „Z tym nastawkom jo napórany zakład za rěcnopolitiske diskusije a rozsuźenja.“
Ten pśinosk pokažo, až njeglědajucy na wjelike wupominanja dajo tejerownosći pozitiwne wuwiśa: Zmyslenje napśeśiwo dolnoserbskej rěcy jo se pólěpšyło, zasej dajo młode powědarje a powědaŕki. Na pólu kubłanja dorosćonych ma Šula za dolnoserbsku rěc a kulturu zasej pśiběrajuce licby wuknikow a wuknicow, a projekt „Zorja“ wuproběrujo k prědnemu razoju imersiwne intensiwne kurse za dorosćone. Weto feluju kwalificěrowane wucabniki a wucabnice, rěcne rumy a koordiněrowane rěcne planowanje.
Dolnoserbska rěcna politika, ako dej teke we pśichoźe płody njasć, njedej jano pódpěraś indiwiduelne wuknjenje rěcy, ale musy tejerownosći kolektiwnu rěcnu praksu mócowaś – wuznaju awtory a awtorki. K tomu jo trjebne rěcne planowanje, njasone zgromadnje wót institucijow. Projekt „Masterplan k rewitalizaciji dolnoserbskeje rěcy” (SROKA), we kótaregož ramiku ta studija jo nastała, dej napóraś zakład za njo.
- nastawk jo mimo wobgranicowanja pśistupny ako open access pód: https://doi.org/10.14618/spr_1_2026_ber
- kontakt awtorski team: regmje@serbski-institut.de
Projekt „Masterplan za rewitalizaciju dolnoserbskeje rěcy“ (SROKA) spěchujo Załožba za serbski lud ze srědkow Zwězkowego ministaŕstwa za nutśikowne nastupnosći na zakłaźe wobzamknjenja Nimskego Zwězkowego sejma. Dalšne informacije k projektoju: www.sroka-plan.org.